YAMAMAYU
⎮bio-acoustic sound-research
planetarni vrt fluidne harmonije
zvočnost japonskega hrastovega prelca
Tonšpur Pasaža / Mednarodni festival računalniških umetnosti / MFRU 2020 /
podhod med Glavnim in Rotovškim trgom, Maribor
23. - 29. oktober 2020
format: 8-channel sound composition
YAMAMAYU is a bio-acoustic sound-research project centering on the sonority of the Japanese oak silk moth (Lat. Antheraea yamamai, Jap. ヤママユ), a nocturnal moth that, between the middle and the end of the 19th century, successfully assimilated in Slovenian deciduous forests. These forests have pronounced annual cycles and, at least until recently, prominent temperature amplitudes between summer and winter. This poetic research captures the life cycle of a yamamayu: larva, pupa and adult. The aspiration is the artist’s fascination with dislocated nocturnal poetic sonority and with the sylvan-abstract textures of Japan and the local space, the artist’s affirmative and existential environment. The yamamayu nocturnal moth entwines all these elements. The artist collected its silk cocoons in the forests at the end of summer, not knowing until recently that precisely the light green cocoon of silk threads represents the remainder of the insect’s process of metamorphosis and concretely connects various forces and dislocated spaces.
In view of the current planetary environmental events, the project thematises the role and condition of forest habitats from the perspective of a specific species of nocturnal moths and their sensitive life cycle, enabled by a healthy forest. The cyclicality and thermal diversity, as well as the presence of large temperature differences needed by high deciduous forests, are also essential for a suitable habitat for the Japanese oak silkmoth. Annual moth populations are an indicator of the conditions in the forest and the seasonal, weather-related and atmospheric factors. In recent years, both temperature differences and the amplitude of those differences have noticeably decreased.
YAMAMAYU je bio-akustični, zvočno-raziskovalni projekt, ki v jedro umešča zvočnost japonskega hrastovega prelca, (lat. Antherea yamamai, jap. ヤママユ), nočno veščo, ki se je nekje od sredine do konca 19. stoletja uspešno asimilirala v slovenskih listnatih gozdovih z izrazitimi letnimi cikli, in vsaj do nedavnega z izstopajočim temperaturnim nihajem med poletjem in zimo. Poetična raziskava zajema življenski cikel jamamaja: ličinka, gosenica, metulj. Aspiracija so umetničine fascinacije nad dislociranimi nočno-poetičnimi zvočnostmi, gozdno-abstraktnimi teksturami Japonske in lokalnega prostora, afirmativnega in bivanjskega umetničinega okolja. Vse preplete nočna vešča jamamaj, katere svilene zapredke je pobirala ob izteku poletja v gozdovih, do nedavnega še ne vede, da prav ta svetlo zeleni zapredek svilenih niti predstavlja preostanek procesa metamorfoze insekta in konkretno povezuje raznolike silnice in dislocirane prostore.
Raziskava vključuje terensko delo in lociranje tako svilenih zapredkov kot metuljev v njihovem prostem habitatu. Terensko snemanje (field recording) gozdov ter debel in krošenj listnatih dreves, ki so naravni habitati in prehrana gosenic jamamaja. Časovno okno metuljevega nočnega poleta je običajno pozno poletje, od sredine avgusta do začetka septebra. Terensko zvočno snemanje je izvedeno v slovenskih listnatih gozdovih ter jamamajevih ”izvornih” habitatih na japonskem otoku Honšu (v sodelovanju z Locus Sonus Stream Project (Francija) in Radio Aporee (Berlin) - oba omogočata spremljanje live streamov iz japonskih gozdov, kar omogoča poetično vzporednico s poslušanjem dislociranih gozdov. Zvočno gradivo ciklov nočne vešče, nočni posnetki dreves, umetničini zvočni arhivi iz potovanj na Japonsko ter performativne zvočne intervencije s svileno nitjo so jedro zvočne kompozicije. Zvočno zanimanje je ponovno usmerjeno na mikro raven, kjer je potrebna izolacija in tišina za slišanje prefinjenega premikanja in obnašanja in letenja nočne vešče in akustičnih lastnosti svilene niti. Poglobitev v mikro auralnost zahteva radikalno izolacijo in ukinitev zunanjih zvočnih impulzov.
Z vidika aktualnega planetarnega okoljskega dogajanja projekt tematizira vlogo in stanje gozdnih habitatov z vidika specifične vrste nočnih metuljev in njihovega občutljivega življenskega cikla, ki ga zdrav gozd omogoča. Cikličnost in temperaturna pestrost, tudi prisotnost velikih temparaturnih razlik, ki jih potrebujejo visoki listnati gozdovi, so bistveni za primerno življensko okolje japonskega hrastovega prelca. Letne populacije metulja so pokazatelji stanja v gozdu in sezonskih, vremenskih ter atmosferskih dejavnikov. Zmanjševanje temperaturnih razlik in zmanjševanje amplitude temperaturne razlike je v zadnjih letih očitna.
Avtorica je na terenskih pohodih po hribu Piramida na periferiji Maribora ob koncu poletja najdevala zelenskaste svilene zapredke z odmrlo lupino žužka znotraj njih. Po razgovorih z dr. Boštjanom Dvořákom je svilen zapredek dobil ime in presenetljivo neposredno povezavo z Japonsko. Daljno se je pojavilo neposredno v krošnji okoliškega hrasta ali pa na tleh, ob robu vsakdanje gozdne poti, japonski hrastov prelec, jamamaj, sviloprejka. Fascinacija nad odkritjem biološke povezave med lokalnim teritorijem bivanja in oddaljenim prostorom je vzpodbudila koncepcijo dela in smer umetniškega zanimanja.
Jamamaj ali ”japonski hrastov prelec”, (Antherea yamamai), je priseljen z Japonske, kjer prvotno naseljuje gorski pas listnatih gozdov osrednjega in severnega dela otoka Honšu. V slovenskem prostoru je posledica vzreje svilogojca Jana Macha v vasi Veliki slatnik na Dolenjskem. Iz njegovih zapisov in poročil je znano, da je gojil gosenice in hranil bube pogosto pri odprtem oknu in mu je zaradi nepričakovanega zgodnjega izleganja večkrat ušlo mnogo metuljev. V primerjavi z navadnimi sviloprejkami, murvinim prelcem (Bombyx mori), ki so takrat obolevale za kužno boleznijo, so bili azijski jamamaji v bistveni prednosti, bili so naravni in torej obstojni tudi na prostem. (povzeto iz knjige: Boštjan Dvořák, Šest velikih vešč s Primorskega, Trst: Mladika)
zahvale:
S finančno podporo Mestne občine Maribor.
Soorganizacija Ustanova Fundacija Sonda.
Posebna zahvala: ddr. Boštjan Dvořák.